SREČANJE 2008

Pred letom dni se je na svet skotilo osem črnih kepic, ki so se zagrizeno borili, da bi postali čim večji in močnejši. In to jim je dobro uspelo. Rasli so kot konoplja ter že naslednji hip prerasli našo mamico Tero. Čeprav smo njihov vzpon proti vrhu spremljali tudi od selitve k novim lastnikom, smo dobili zanimivo idejo, da bi se naša pasja družina ponovno zbrala na pasjem pikniku. Zastrašujoča zamisel? Ne, saj smo vedeli, da so naši kosmatinci dobro vzgojeni. Tako je odločitev padla. Srečanje bomo imeli kar pri nas doma.
Usodni dan je postal 28. junij, ki na srečo s svojo vročino ni jemal diha našim črnim terierjem, so pa zato oni jemali dih nam in mimoidočim. Konec koncev se ne zgodi pogosto, da se na nekaj kvadratnih metrih zbere devetčlanska ruska družina. Piknik je potekal brez zapletov, a seveda ni šlo brez pasjega petelinjenja. Naša korenjaka Almaz in Atos sta hotela preizkusiti, kateri je večji in močnejši. Te časti si ni prislužil nobeden, a le zaradi odločnega posredovanja njunih sester Raše, Zoje, Arabelle in Aljonke, ki so ju s svojo prisotnostjo hitro pomirile in naučile kaj se to pravi olika. A kraljica dneva je postala naša Tera, ki je vsem zbranim pokazala svojo zrelost in je ves dan ponosno korakala med svojimi skoraj odraslimi mladiči. Kljub vsemu je čas brez nadzora dobro izkoristila tudi zase, saj ji ni ušlo, da se mize šibijo pod vsemi dobrotami. Čeprav je vedela, da sreča ne bo ravno na njeni strani, je vseeno poskusila izkoristiti svojo očarljivost in od piknika pridobiti čim več. Pravica se je le izkazala, ko je tudi ona dobila zasluženi čokoladni priboljšek. Tudi na drugi strani mize je naša Arabella poskusila izvabiti čim več pozornosti njenega brata Dona ter njegovih lastnikov, kar je Don kavalirsko prenašal. Punce le niso kar tako! Na koncu je prišel še zadnji, težko pričakovani gost Čajki, ki je vsem zbranim pokazal svojo novo poletno frizuro. V pisano druščino se je hitro vklopil; nič presenetljivega, saj Čajki uživa v sklepanju novih prijateljstev, kar mu gre zelo dobro od nog.
Pika na i je postalo skupinsko fotografiranje, ki je le dokaz za to, kako zmagovita kombinacija nastane, ko se črni ruski terier in njegov lastnik zlijeta v eno. Mislim, da ob pogledu nanje nihče ni ostal ravnodušen, saj so skupaj z lastniki prav vsi nekaj posebnega in neponovljivega. Nekaj, kar se je za vedno vtisnilo v nas in s čimer si našega življenja ne moremo več predstavljati.