ZANIMIVOSTI PRI NASTAJANJU PASME
Prve generacije so bile križane z velikim šnavcerjem Rojem (roj.1947, visokim 62 cm , pest 10 cm, prsni koš 65 cm) – ”očetom” pasme, s tremi sestrami airedalskega terierja, tremi sestrami rottweilerja in še nekaj drugih psic. Da so iz prve generacije izbrali pse za nadaljnjo vzrejo, so jim testirali značajske lastnosti.
Med vsemi križanci so se stabilno pojavljale lastnosti šnavcerja – črna, resasta, gosta dlaka in poraščenost glave. Tretja faza so bili križanci velikega šnavcerja Roja in psic moskovskega potapljača, ki ima v večini kri novofundlandca, v manjših delih kavkaškega ovčarja, srednje–evropskega ovčarja in nemške doge. Vpliv drugih pasem je zanemarljiv, saj se je kmalu pokazal za neustreznega.
Rojevih je bilo rojenih 146 mladičev, 104 jih je doživelo paritveno starost, od tega jih je bilo odlično in prav dobro ocenjenih približno polovica, z dobro oceno 29 in zadostno 8.
Ker je bila pasma namenjena vojaškim ciljem, so bile potrebne lastnosti psa mogočnost, moč, prilagodljivost, uporabnost in dlaka, ki ne potrebuje veliko vzdrževanja. Zato so vzrejali ČT z resasto dlako. A redno so se pojavljali tudi potomci z bolj dekorativno, dolgo, mehkejšo dlako in kot neustrezni za službene namene obstali v rokah ljubiteljev, ki so jih imeli željo vzrejati. Tako je nekaj časa vzporedno potekala vzreja dveh tipov psov, dolgodlakih in resastih, katere se praktično ne vzreja več. Ker pa genetika rada prinaša presenečenja, se z rojstvi psov z rjavimi ožigi ali kratko dlako še srečujemo, a sicer so to ”škart” mladiči.
Mladiči so imeli resne probleme z zobmi, saj je imel sam Roj kleščast ugriz, poleg tega pa je bila pasma tvorjena iz psov različnih tipov telesnih konstrukcij in oblik lobanj, zato so bile te napake prvotno pričakovane. Da so dobili želeno stanje so naredili dodatno selekcijo. Kljub majhnim napakam psov uporabljenih za vzrejo, danes mlada pasma z 14–18 generacijami potomcev, navdušuje ljubitelje po vsem svetu.
Znotraj pasme je potrebno omeniti dva tipa črnega ruskega terierja. Takšna delitev ni obvezna, ampak kljub temu pomaga pri orientaciji v pasmi.
PRVI TIP je terierski. Ti psi imajo običajno kvadratasto obliko, srednje široko podolgovato glavo in visoko nastavljen vrat. Ramena so ravna, prsi in mišičevje ploščato. Značilna je dobra okotenost in svobodno gibanje. Medtem, ko je njihovo razpoloženje uravnoteženo, so lahko tudi precej razdražljivi in hiperaktivni.
V DRUGI TIP pasme spadajo tipi molosov, kamor pasma tudi spada. Zanje so značilne močne kosti in mišice, širok in močen prsni koš ter močna konstitucija. Živčni prag psa tega tipa je izjemno visok. Tudi njegova zunanjost izraža neverjetno mirnost in samozavest. Na prvi pogled utegne izgledati precej počasen ali celo len, a za svojo mirnostjo skriva pripravljenost na takojšnje reagiranje na najmanjšo agresivnost nasprotnika.
Nekateri strokovnjaki imajo raje prvi tip psa, a je večina drugačnega mnenja. To je tudi razlog zamenjave črnega ruskega terierja iz skupine FCI III v skupino FCI II, kar se je zgodilo že leta 1994. Gerasimova k standardu navaja, da črni ruski terier ne sme biti terierski tip. Prednost imajo psi grobega tipa, a tudi tem kot pomanjkljivost pripisujejo počasne reakcije, slabšo okotenost okončin, preveč razvito podkožje in manjšo elegantnost v gibanju kot tisti z lahkotnejšo zgradbo.
Naj zgleda še takšen paradoks, ima anatomska struktura črnega terierja zelo malo skupnih točk s tipičnim terierjem; na primer: airedalski terier ima popolnoma drugačen ramenski kot.
Kar se tiče delovnih kvalitet, veliko vzgojiteljev črnih terierjev ve, da se učijo izjemno hitro, bistvene stvari si zapomnijo za dolgo časa, kljub opustitvi treniranja. A naučiti odraslega psa novega trika je izguba časa. Ravno zaradi takšnega ravnanja so psi na slabem glasu, saj jim nestrokovni vzgojitelji zaradi lastnega neznanja kmalu prikličejo naziv neučljive in maščevalne pasme, kar pa ne pride do živega kinologom in lastnikom, ki pasmo poznajo.
Kaj je torej skrito za uspešno zgodbo črnega ruskega terierja? Zakaj je tako mlada pasma prepoznana poleg slavnih pasem z več stoletno zgodovino? Glavni razlog je največja vrlina tega psa – tanek socialni čut do ljudi in živali ter velika potreba po druženju in negi, ki tesno združi lastnika s psom. Večkrat so bile omenjene neverjetno požrtvovalne in dramatične zgodbe, za katere je sposobno samo ljubeče srce. Navezanost na lastnika je bil eden od vzrokov, da se črni ruski terierji niso obdržali kot delovni psi v državnih ustanovah, saj so zelo težko prenašali zamenjavo vodnika (fantje so služili vojsko po 2 leti). Izrazita je tudi lastnost ”čuvaja”, ki je pogojena s čuvanjem bližnjega. Njegovo mogočno, močno in elegantno telo, izrazite delovne sposobnosti, zaupljivost in prijeten odnos do otrok zagotavljajo, da popularnost pasme ni le začasna, ampak se bo le še povečevala.